Pojdi na vsebino

Neskončnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Neskônčnost, navadno označena s znakom , je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej. Neskončnost je navadno določena kot nekaj kar nima mej v prostoru in času. V praksi se pojem uporablja predvsem v matematiki, kjer računanje limite, ko gre neka količina x proti , pomeni, da si lahko vedno izmislimo še večji x od nekega izbranega.

Neskončnost v matematiki

[uredi | uredi kodo]

Gabrielov rog ali Torricellijeva trobenta, geometrijsko telo, ki si ga je zamislil Evangelista Torricelli, ima neskončno površino vendar končno prostornino.

Moči nekaterih množic niso končne - recimo že množica naravnih števil, N = {1, 2, 3, ... } ali množica sodih števil S = {2, 4, 6, ... }.

Neskončnost v fiziki

[uredi | uredi kodo]

Za naše Vesolje ni jasno ali je končno ali ne. Einstein je sicer v anekdoti dejal:

»Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost - ampak za vesolje nisem povsem prepričan.«

Neskončnost v jeziku

[uredi | uredi kodo]

Izraz uporabljamo tudi v vsakdanjem jeziku: Predavanje se je vleklo v neskončnost.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
pFad - Phonifier reborn

Pfad - The Proxy pFad of © 2024 Garber Painting. All rights reserved.

Note: This service is not intended for secure transactions such as banking, social media, email, or purchasing. Use at your own risk. We assume no liability whatsoever for broken pages.


Alternative Proxies:

Alternative Proxy

pFad Proxy

pFad v3 Proxy

pFad v4 Proxy