Neskončnost
Neskônčnost, navadno označena s znakom , je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej. Neskončnost je navadno določena kot nekaj kar nima mej v prostoru in času. V praksi se pojem uporablja predvsem v matematiki, kjer računanje limite, ko gre neka količina x proti , pomeni, da si lahko vedno izmislimo še večji x od nekega izbranega.
Neskončnost v matematiki
[uredi | uredi kodo]Gabrielov rog ali Torricellijeva trobenta, geometrijsko telo, ki si ga je zamislil Evangelista Torricelli, ima neskončno površino vendar končno prostornino.
Moči nekaterih množic niso končne - recimo že množica naravnih števil, N = {1, 2, 3, ... } ali množica sodih števil S = {2, 4, 6, ... }.
Neskončnost v fiziki
[uredi | uredi kodo]Za naše Vesolje ni jasno ali je končno ali ne. Einstein je sicer v anekdoti dejal:
- »Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost - ampak za vesolje nisem povsem prepričan.«
Neskončnost v jeziku
[uredi | uredi kodo]Izraz uporabljamo tudi v vsakdanjem jeziku: Predavanje se je vleklo v neskončnost.