Papež Leon II.
Leon II., [2] je bil rimski škof, papež in svetnik Rimskokatoliške cerkve, * 611 Sicilija, (Italija, Bizantinsko cesarstvo), † 28. junij 683, Rim, Bizantinsko cesarstvo.
| Sveti Leon II. Pričevalec OSB | |
|---|---|
 Papež sveti Leon II. | |
| Izvoljen | januar 681 |
| Začetek papeževanja | 17. avgust 682 |
| Konec papeževanja | 28. junij 683 |
| Predhodnik | Agaton |
| Naslednik | Benedikt II. |
| Redovi | |
| Položaj | 80. papež |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | Leo Maneius 611[1] Sicilija |
| Smrt | 3. julij 683 Rim |
| Pokopan | Cerkev sv. Petra v Rimu (pokopan 3. julij 683) |
| Narodnost | Grk |
| Starši | oče Pavel (Paulus) |
| Svetništvo | |
| God | 28. junij |
| Svetnik v | rimskokatoliška Cerkev pravoslavne Cerkve anglikanska skupnost luteranci |
| Kanonizacija | predtridentinsko obdobje |
| Drugi papeži z imenom Leon Catholic-hierarchy.org | |
Življenjepis
urediKot njegov predhodnik, je bil tudi Leon redovnik, rojen na Siciliji, in sicer benediktinec. Bil je izredno izobražen in vešč tako v latinščini kot tudi v grščini.
Leon je bil sicer izvoljen za papeža kmalu po Agatonovi smrti, vendar se je posvetitev zavlekla več kot eno leto; verjetno zato, ker ga cesar ni hotel potrditi, čeprav se je njegov predhodnik že dogovoril, da Bizanc glede tega ne bo delal več težav.[3] Glavni razlog pa je bila počasno potovanje poslanstva s koncila, ki se je sicer končal že 16. septembra 682, vendar so koncilski očetje prispeli v Rim šele naslednje leto sredi julija s pismom cesarja Konstantina IV., tokrat naslovljenem že na novega papeža.
V zgodovino se je zapisal že s tem, ker je sprejel in potrdil sklepe Tretjega carigrajskega vesoljnega cerkvenega zbora, ki so jih brez pridržkov sprejeli najprej v Carigradu, kjer jih je cesar z odlokom zapovedal kot državni zakon po celem bizantinskem cesarstvu, nato pa jih je papež razširil na vso Cerkev .
Z bizantinskim cesarjem Konstantinom IV. je vodil daljši spor zaradi cerkvenega razkola. Uspešno je dokončal ravenski cerkveni razkol in tudi z njimi vzpostavil krščansko vzajemnost. V zameno je cesar dosegel, da ravenskemu škofu ni bilo treba plačevati davkov papežu. [4]
Smrt in češčenje
uredi
Papež Leon II. je umrl 28. junija 683 v Rimu. Na ta dan se obhaja tudi njegov god. Pokopali so ga v cerkvi svetega Petra v Vatikanu.
Zunanje povezave
uredi- History of the Popes, Platina Liber Pontificalis: Seventh century Popes: Leo II, AD 682-683[mrtva povezava]
- Catholic Encyclopedia New Advent: Pope St. Leo II
- The lives of the Popes in Seventh Century: St. Leo II, AD. 682-683
Opombe in viri
uredi- ↑ Catalogue of the Library of the Pontifical University of Saint Thomas Aquinas
- ↑ Ime Leon je polatinjena grška beseda: Λέων = leo (leonis) in pomeni slovensko: lev. V slovenščini se tudi uporablja ime Leon.
- ↑ »Delay«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. februarja 2006. Pridobljeno 7. februarja 2013.
- ↑ F. Chobot. A pápák története. str. 113.
Nadaljnje branje
uredi- B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
- M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
- O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes. 2. izdaja. Einsiedeln, New-York, Cincinnati und St. Louis; Karl & Nikolaus Benziger 1883.
- F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
- S. Čuk: Svetnik za vsak dan I-II, Ognjišče Koper 1999.
- C. L. Dedek: Szentek élete I, Kiss János, Budapest 1899.
- C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
- I. Diós (s sodelavci): A szentek élete. Szent István Társulat, Budapest 1984.
- A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
- Jenő Gergely (1982). A pápaság története. Kossuth könyvkiadó, Budimpešta. str. 49. ISBN 963 09 1863 3.
- J. Holzer: Die Geschichte der Kirche in 100 Reportagen. Niederösterreichisches Pressehaus, St. Pölten 1979, 1. Auflage. (Slovenski prevod: Zgodovina Cerkve v stotih slikah, Družina Ljubljana 1995, Prevedel France M. Dolinar)
- Kalendar Dobri pastir za godinu 1963: Opći crkveni sabori. K. Karin, Udruženje katoličkih svećenika NR BiH, Sarajevo 1962.
- Leto svetnikov I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
- Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
- P. Manns: Testvéreink a szentek (po: P. Manns: Reformer der Kirche, Matthias-Grünewald-Verlag Mainz, 1970), szerkesztő: László Marosi, 2. kiadás, Prugg-Verlag Eisenstadt 1980.
- F. Rihar: Marija v zarji slave (Šmarnice), Družba svetega Mohorja v Celovcu 1909.
- A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
- F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
- A. Strle: Vera Cerkve, Dokumenti cerkvenega učiteljstva. Mohorjeva družba Celje 1977.
- M. Vogel: Szentek élete I (Prevedel v madžarščino in priredil A. Karl). Szent István társulat, Budapest (pred) 1900.
- M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
- Zgodovina krščanstva. Prevod: Uroš Kalčič. Ljubljana: Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče. 1992. str. 688. COBISS 29084160. ISBN 86-341-0644-6. (izvirnik: The history of Christianity, Revised edition copyright 1990 Lion Publishing).
Glej tudi
uredi- Seznam papežev
- Seznam svetnikov
- Seznam bizantinskih cesarjev
- Bizantinsko papeštvo
- Ekumenski koncil
- Tretji carigrajski koncil
| Nazivi Rimskokatoliške cerkve | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Agaton |
Papež 682–683 |
Naslednik: Benedikt II. |
